Zaključek projekta GreenS z županjami – 31. maj 2018, Logarska dolina

Z 31. majem 2018 se je zaključil triletni projekt GreenS – Podporniki zelenemu javnemu naročanju za inovativne in trajnostne institucionalne spremembe, ki je financiran iz programa Obzorje 2020. Slovenska partnerja 14-članskega konzorcija iz osmih držav, sta Skupnost občin Slovenije, kot institucionalni in Lokalna energetska agencija za Pomurje, kot tehnični partner.

V okviru projekta GreenS smo ugotovili, da zakonodajna obveza zelenega naročanja ne zadostuje in da je nujno potrebno zagotoviti podporno okolje. Ali v projektu razvita orodja in institucionalizirana podporna točka, ki smo jo vzpostavili v okviru projekta GreenS, zadošča potrebam občin v Sloveniji, ali potrebujemo še kaj? Da bi lahko odgovorili na ta in druga odprta vprašanja smo se odločili organizirati še zadnjo okroglo mizo, tokrat z odločevalkami, županjami. Dogodek je potekal 31.05.2018 v Logarski dolini.

Občine in z njihove strani ustanovljeni zavodi so po ZJN-3 zavezanke za zeleno naročanje, hkrati pa je v njihovi pristojnosti urejanje veliko zadev, ki sodijo med predmete javnega naročanja, za katere je obvezno upoštevanje okoljskih vidikov. Po predstavitvi rezultatov projekta in v projektu razvitih orodij je sledila živahna razprava, v kateri so županje opozorile na težave, s katerimi se srečujejo, izpostavile pa so tudi primere dobrih praks ter oblikovale pobude, ki jih naj Skupnost občin Slovenije z novo pridobljenimi znanji iz projekta naslavlja tudi po izteku obdobja sofinanciranja.

Županja Solčave in gostiteljica srečanja, Katarina Prelesnik, je predstavila izkušnje njihove občine pri gradnji oz. sanaciji. Upoštevanje okoljskih vidikov v postopkih javnega naročanja je obvezno tudi za projektiranje oziroma izvedbo gradnje cest. Uredba o zelenem javnem naročanju določa le, da se pri gradnji vozišča ceste recikliran asfaltni granulat (rezkanec), ki je nastal ob prenovi te ceste ali je iz drugega vira, uporabi prioritetno za proizvodnjo novih bituminiziranih zmesi, podredno pa zlasti za plasti, stabilizirane s hidravličnim ali bitumenskim vezivom, tampon (vključno z bankinami), posteljico, nasipe ter zasipe, in sicer v količini, ki je potrebna. Vendar uredba nič ne govori o rabi lokalnih gradbenih materialov, kar z vidika stroškov celotnega življenjskega cikla zajema tudi prevoz gradbenega materiala, izpustov toplogrednih plinov povezanih s prevozom, obremenitev cest s težkimi tovornimi vozili in nenazadnje obremenjevanje prometa in posledično nezadovoljstvo občanov. V občini si iz tega vidika prizadevajo izkoriščati lokalne, bližnje vire tega materiala, kot npr. gramoz, ki ga je veliko, vendar se srečujejo z birokratskimi ovirami pridobivanj raznih dovoljenj. Želeli bi si poenostavitve in zmanjšanje birokracije, hkrati pa ugotavljajo, da stroškov in negativnih vplivov na okolje, na račun cenejšega materiala iz oddaljenega kraja, ne upošteva država oz. državne službe, kjer so le-te investitorice.

Primer dobre prakse je predstavila Bernardka Krnc, županja Šmarjeških Toplic. V sklopu projekta imenovanega Hiša žive dediščine »Iz narave in preteklost za prihodnost« je s pomočjo nepovratnih sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in Ministrstva za kulturo v vasi Bela Cerkev v Občini Šmarješke Toplice na mestu nekdanje Osnovne šole Bela Cerkev zaživel medgeneracijski interpretacijski center dediščine. Županja je povedala, da so v fazi prenove skrbno sledili zelenim smernicam in izpostavila, da sadove tega že po dveh letih delovanja centra uživajo tudi v obliki nizkih stroškov obratovanja.

Vprašanje stroškov, ki jih ima občina kot lastnica stavbe je seveda zelo relevantno, četudi je te skladno s predpisi prevzel upravljavec objekta, ki je lokalno društvo. Strošek komunale ter električne energije, ki je zaradi ogrevalnega sistema s toplotno črpalko hkrati tudi vir ogrevanja je presenetljivo nizek. Ne glede na to, da je celotna stavba ogrevana vso zimo, je poraba elektrike pozimi le malenkostno višja – razlog je dobra toplotna izolacija. Županja je povedala, da so obratovalni stroški centra velikosti 800 m2 v celoti na letni ravni primerljivi s stroški povprečne enostanovanjske hiše s štirimi družinskimi člani. V zaključku je poudarila, da je res pomembno ob javnem naročanju upoštevati stroške v celotnem življenjskem ciklu in da nižja cena posameznega materiala ob gradnji ali prenovi, lahko občino stane veliko več.

Razprava županj se je dotaknila tudi področja živil, ki jih občinski zavodi, kot so šole, vrtci in domovi za ostarele javno naročajo. Uredba določa delež ekoloških živil, ki znaša glede na število vseh artiklov živil ali celotne predvidene količine najmanj 15 %, hkrati pa določa tudi delež živil, ki izpolnjujejo posamezno, več ali vse zahteve iz sheme kakovosti, zaradi česar so ta živila okoljsko manj obremenjujoča, znaša glede na število vseh artiklov živil ali celotne predvidene količine živil najmanj 15 %. Sledeč primeru dobre prakse župana Srečka Ocvirka iz Sevnice, ki je uspešno povezal pridelovalce živil z namenom zagotavljanja zadostnih količin je svojo izkušnjo predstavila Mojca Čemas Stjepanovič, županja Črnomlja. Pridelovalci v Črnomlju so idejo povezovanja sprejeli navdušeno, vendar do realizacije ni prišlo zato, ker vmesnemu, povezovalnemu členu, niso bili pripravljeni plačati tega povezovanja. V razpravi so bile izpostavljene nove tehnološke rešitve, med njimi tudi blokovne verige (angl. blockchain), katerih osnovna prednost se izpostavlja kot neposredna, direktna komunikacija, torej »izogib« posrednikom. Omenjeno je bilo tudi, da mladi s prodorom na trg ali s povezovanjem nimajo težav, kot njihovi starejši kolegi, zato je dvom v uporabo sodobnih tehnologij ostal prisoten. Glede tehnoloških rešitev je bil omenjen tudi SRIP pametna mesta in skupnosti, ki povezuje tako IKT podjetja, raziskovalce, akademike in druge za to, da oblikujejo pametne rešitve za mesta in občine. Občine pa so bile s strani SRIP že večkrat pozvane, da sporočijo kje imajo težave, da bi lahko nove rešitve naslavljale konkretne težave.

Zaključna okrogla miza na temo zelenega javnega naročanja v prekrasni Logarski dolini, z zgovornimi in izkušenj polnimi županjami je bila češnja na torti projekta GreenS. Projekt je tako uspešno zaključen, aktivnosti in trajnostna prizadevanja, ki bodo prispevale k boljšemu življenju občank in občanov pa se na Skupnosti občin Slovenije nadaljujejo.